V Radencih se je pričelo letošnje državno prvenstvo, ki bo potekalo od 25. aprila do 2. maja. Kot je postala praksa zadnjih let, v sklopu članskega prvenstva poteka tudi žensko, absolutno mladinsko in veteransko prvenstvo. Na prizorišču se je zbralo zgolj 42 udeležencev, kar je na siceršnjo priljubljenost šaha v Sloveniji, precejšnje razočaranje. Morda razloge lahko iščemo predvsem v oddaljenosti prvenstva od središča Slovenije, nizkega nagradnega sklada, ki je neprivlačen za najboljše slovenske šahiste ali še česa tretjega. Razveseljivo pa je na drugi strani dejstvo, da so se za nastop na DP odločili vsaj trije slovenski velemojstri: lanskoletni državni prvak Matej Šebenik (Tajfun -ŠK Ljubljana), zvesti udeleženec DP Marko Tratar (ŠK Branik Maribor) in povratnik za šahovnico Jure Škoberne (ŠD Posočje). Verjamemo, da bi se prvenstva zagotovo udeležil tudi novopečeni velemojster Jan Šubelj, a so ga maturitetne obveznosti zadržale doma. Tako razen FM Domna Tisaja organizatorji in domačini prvenstva (ŽŠK Maribor Poligram) nimajo nevarnejšega orožja za osvojitev lovorike.
V ženski konkurenci je zgodba podobna. V razpredelnici razen Zale Urh (Tajfun -ŠK Ljubljana) in Barbare Skuhala (ŽŠK Maribor Poligram) ne najdemo drugih aktualnih slovenskih šahistk. Večino (Laura Unuk, Teja Vidic, Lara Janželj, Monika Rozman, Ivana Hreščak, Špela Kolarič…) zadržujejo bodisi študijske obveznosti ali pa so razočarane, da se nagrade v ženski in moški konkurenci še vedno niso izenačile. Lepo bi bilo na prvenstvu ponovno videti tudi slovenske velemojstrice (Srebrnič, Krivec in Kapš), a so vse zasedene s službenimi in materinskimi obveznostmi. V bodoče bo vsekakor potreben resen razmislek, kako motivirati najboljše slovenske šahistke in šahiste, da se odločijo za nastop na posamičnem DP.
Možnih je več scenarijev:
- Organizacija DP v ločenih kategorijah z zaprtim Bergerjevim sistemom: ta zagotovo sodi med najkvalitetnejše, a sočasno tudi najdražje načine. Poleg visokega nagradnega sklada, pa bi bil zagotovo velik izziv tudi prepričati najboljše slovenske šahiste (Lenič, Škoberne, Borišek, Šebenik, Šubelj…) k udeležbi, saj je večina že povsem opustila aktivno igranje šaha. Možna bi bila kombinacija s povabili velemojstrov iz tujine… Povsem enako velja za žensko in mladinsko konkurenco. Slabost tega sistema je v tem, da prvenstvo ni odprto za vse udeležence.
- DP v sklopu odprtega mednarodnega turnirja. Leta 2020 bi morala v sklopu večdnevnega ljubljanskega šahovskega festivala potekati še vsa zdaj združena prvenstva. Prednost tega sistema je odprtost za vse igralce, tako domače kot tudi tiste iz tujine in predvidoma bogatejši nagradni sklad. Slabost pa je v tem, da se konkurenci merijo v enotni konkurenci in ne igrajo v ločenih kategorijah. Tako je lahko državni prvak na celotnem turnirju šele na 15. mestu, ženska pa se na celotnem turnirju le redko sreča s konkurentko. Žal je tovrsten turnir leta 2020 odnesla epidemija koronavirusa. Omenjeno formulo so leto pozneje sicer resda preizkusili na odprtem turnirju v Portorožu, a turnir ni dosegel predvidene ljubljanske veličine (nagradni sklad in množičnost).
- Državno prvenstvo na izločanje: leta 2002 je v Dobrni potekalo zanimivo DP na izločanje, vendar pa je za tovrstno obliko prvenstva potrebno imeti zadostno število aktivnih igralcev. Pomanjkljivost tega sistema je predvsem v dejstvu, da se vsi igralci ne pomerijo med seboj.
- Hibridno tekmovanje: v mislih imamo sistem, kjer se v prvi fazi odigra odprt, kvalifikacijski tip turnirja, potem pa se štirje prvouvrščeni pomerijo še v izločilnih dvobojih. Ta atraktivna oblika tekmovanja od tekmovalcev zahteva dodaten čas, ki ga morajo nameniti tekmovanju.
Kakorkoli, letošnje DP v standardnem šahu je v teku. Igralcem želimo obilico šahovskih užitkov in jeklenih živcev.
Prvenstvo je mogoče spremljati na povezavah:
Foto: FB ŽŠK Maribor Poligram