Prvi šahovski intervju smo opravili z aktualno državno prvakinjo v šahu za leto 2023, Barbaro Skuhala. Koliko zanimivih novičk in razmišljanj o sebi nam je razkrilo mlado dekle iz Prlekije, ki svojo šahovsko pot nadaljuje v mariborskem klubu…

Barbara, najprej iskrene čestitke ob naslovu državne prvakinje. Zaupaj nam, kakšni so tvoji vtisi po osvojeni lovoriki?

Naslova nisem pričakovala, zato sem ga še toliko bolj vesela. Na turnir sem prišla brez velikih pričakovanj in sproščeno. Moji cilji so bili, da odigram dobre partije in turnir končam s plus ratingom.  S svojimi partijami sem zadovoljna, saj sem proti vsem (ne glede na to, kdo je bil moj nasprotnik) poskušala igrati borbeni šah.

Na katero svojo partijo DP si še posebej ponosna?

Najbolj sem zadovoljna s partijo proti Juretu Plaskanu. Čeprav se partija ni začela po načrtih, (predvsem me je presenetil z 2…d6,  saj zadnje čase igra bolj 2…e6) sem se odločila za bolj napadalen pristop in da ga tudi sama malo vržem iz priprav. V partiji sem izkoristila nasprotnikove neprecizne poteze, ki so mi hitro prinesle pozicijsko prednost.  Tako sem lahko izkoristila predvsem svoj napadalen način igre.

Nedavno si prvič nastopila tudi za žensko ekipo na srednjeevropskem pokalu Mitropa in že takoj okusila bronasto odličje z mednarodnega ekipnega tekmovanja. So se izpolnila tvoja pričakovanja in želje?

Na tekmovanje sem poskušala iti brez prevelikih pričakovanj. Cilj je bil, da igram čim boljši šah in da čim bolj pomagam ekipi. Na koncu se mi je zdelo, da sem pokazala solidno igro. Na začetku so bile moje partije malo boljše, potem pa se je pojavilo nekaj utrujenosti, saj nismo imele rezervne igralke in sem malo popustila. Ampak na koncu moram biti vseeno zadovoljna. Glede na to, da sem nastopila prvič za reprezentanco, se mi zdi, da je bilo dobro. Največje zadovoljstvo pa je bilo, da smo tekmovanje zaključile na 3. mestu.

Pred tem si blestela tudi na mednarodnem ženskem turnirju Cvet mediterana na Reki. Zdi se, da si v zadnjem obdobju k šahu pristopila še bolj navdušeno, celo bolj sistematično. Ali to drži in kakšen je ta skrivni recept?

V bistvu ne drži. Imela sem določene cilje, kaj bom v letošnjem letu igrala, vendar je nekaj turnirjev prišlo tudi kot presenečenje. Tako na Mitropo kot Cvet Mediterana sem vstopila v zadnjem trenutku.  Za nobenega od teh dveh turnirjev nisem pričakovala, da ga bom igrala in oba sta mi prinesla dober rezultat.

Zdi se mi, da ni nobene skrivnosti. Včasih delaš vse kot je treba in ti gre vse po načrtih in ti ni jasno, zakaj gre vse ok. In potem pridejo časi, ko ti ne gre nič po načrtu pa lahko delaš enako in ti ni jasno, zakaj ti nič ne gre po načrtih.

Vemo, da izhajaš iz šahovske družine, pa vendar nam povej, kako se je pričela tvoja šahovska pot?

Za to je kriv moj brat Jernej, ki si je za božič zaželel šah. Kasneje sva s šahom začela še midva z bratom Luko. Naš prvi trener je bil Milan Rožman. Kasneje smo se pridružili ŠD Pomgrad.

Mnoga dekleta prenehajo z igranjem šaha in se posvetijo šoli, študiji, poklicu ali družini. Kako in zakaj tebi uspeva ohranjati aktivni korak s šahom?

Trenutno je tako, da lahko veliko igram. Mogoče se bo to s časom spremenilo. Vendar vseeno, ne glede na to, če bom kdaj imela manj časa, nočem nikoli 100% opustiti šaha. Moja želja je sicer, da vedno igram šah, ampak to bo seveda odvisno od tega, koliko mi bo čas dopustil. Resnično pa si ne želim, da bi se kdaj zgodilo, da bi ga 100% opustila.

Kdo je pri tem najbolj zaslužen – družina, trener, morda kakšen šahovski vzornik?

Seveda je za vse šahovske uspehe najbolj zaslužna moja družina, še posebej starša, ki sta nam vsem trem poskusila omogočiti najbolje, kolikor sta vedela in znala. V vseh teh letih odkar igramo šah, sta se marsičemu odpovedala in za to sem jima res hvaležna. Saj v bistvu, če ne bi verjela v nas, verjetno ne bi prišla do sem, kjer sem zdaj. Seveda pa pri tem ne smem pozabiti na svoja brata, ki sta tudi pripomogla k mojim uspehom.

K mojim uspehom pa je tudi pripomogel moj prvi trener Milan Rožman. Potem je tukaj še moj prvi klub ŠD Pomgrad in zdajšnji ŽŠK Maribor Poligram. Najbolj pa je za moje zadnje rezultate zaslužen zdajšnji trener Jernej Buzeti, ki mi na tekmovanjih pomaga s svojimi nasveti. Vedno je ob sebi dobro imeti tudi prijatelje, zato bi še posebej izpostavila Petro Kejžar, ki mi res pomaga in me spodbuja na vsakem mojem turnirju. Seveda so še drugi ljudje, ki jih sedaj morda nisem omenila, a so verjeli vame v skoraj 16-ih letih odkar igram šah in sem vsakemu od njih hvaležna za vso podporo in zaupanje.

Kako bi ocenila stanje v slovenskem ženskem šahu? Kaj je vredno pohvale, kaj je potrebno grajati, predvsem pa, kakšne so tvoje ideje za napredek?

Trenutno stanje se mi ne zdi najboljše. Če pogledamo samo državno prvenstvo, je na njem igralo samo 7 žensk. Tudi stanje v ženski državni ligi ni najboljše. Že nekaj let zaporedoma nimamo osmih klubov, ki bi lahko sestavili ekipo s tremi igralkami. Naslednje leto naj bi ligo zmanjšali zgolj na šest ekip. Problem je, da nekateri klubi nimajo igralk, nekateri pa niso dovolj finančno močni in zaradi tega igrajo le v 1.ženski ligi.

Če pogledam igralke posamično, se mi zdi, da imamo predvsem dve dobri igralki Lauro Unuk in Zalo Urh, ki imata za sabo že mnoge odlične rezultate. Pa tudi nekatere druge igralke so na različnih tekmovanjih naredile dobre rezultate. Tako, da mislim, da imamo šahistke, ki lahko v prihodnosti še marsikaj dosežejo. Predvsem pa je to odvisno tudi od Šahovske zveze Slovenije, kako nam bo pomagala. Letos se mi zdi, da je nastal širši seznam igralk, ki imajo plačane skupinske in posamične treninge, kar se mi zdi dobro. Mogoče bi bilo dobro, da bi se seznam razširili na 10 igralk. V mladinskih konkurencah dekleta na velikih tekmovanjih zasedajo visoko mesta, vendar je problem, da jih nato veliko preneha igrati, ko gredo študirat. Morda bi bilo dobro delati večjo promocijo ženskega šaha, na primer v obliki kakšnega ženskega turnirja. Predvsem bi pa bilo potrebno na turnirjih zvišati nagrade za šahistke.

Kakšnega državnega prvenstva za članice bi si v bodoče želela (sistem igranja, nagrade, časovno obdobje…)?

Najboljši način bi verjetno bil zaprti turnir, torej Bergerjev sistem z devetimi koli. Tako bi se vsaka igralka pomerila z vsako, kar bi bilo najbolj realno. Nagradni sklad bi se lahko povečal oziroma bi lahko bil kot tedaj, ko so vse igralke dobile denarno nagrado. Seveda pa bi bilo dobro, da bi se vrnilo to, da se državna prvakinja uvrsti v reprezentanco. Morda bi kvalifikacije za državno prvenstvo lahko potekale na dveh koncih – na vzhodu in zahodu, s čimer bi šahistke imele večjo možnost, da se uvrstijo na državno prvenstvo.

Kdo sta tvoja najljubša šahista (ženska in moški) in zakaj?

Nikoli nisem imela najljubšega šahista ali šahistko.  Všeč mi je slog igranja določenih šahistov in šahistk, zaradi česar se včasih zgodi, da veliko gledam njihove partije, ko se pripravljam na svojo.

Kako izgledajo tvoji šahovski treningi?

Vse je odvisno, ali je trening pred kakšno partijo. Potem so na vrsti bolj priprave. Pregledamo nasprotnikove partije  in se odločimo, kaj je najbolje igrati. Po tekmovanjih pa so na sporedu analize partij, kjer pogledamo napake in ugotovimo, kaj bi bilo v partiji boljše odigrati. Pri običajnem treningu pa se pripravlja otvoritveni repertoar, študiramo središčnice in končnice.

Ali imaš najljubšo šahovsko figuro?

Kraljica.

V šahu ostane veliko lepih spominov, tudi nešahovskih. Kateri je tvoj najlepši – vezan na šahovski turnir?

Res je, v šahu se nabere veliko lepih trenutkov in težko bi bilo izbrati samo enega. Pa tudi mislim, da je bolje, če ostanejo zasebni.

Si raje bela ali črna?

To je odvisno od turnirja oziroma tega kako igram. Pridejo turnirji, kjer raje igram z belimi figurami in potem pride turnir, ko sem raje črna. Vse je odvisno od tega, kako igram. Nikoli pa nimam pred turnirjem posebnih želja, da bi s katerimi figurami igrala več ali manj. Ko začnem igrati vidim, s katerimi figurami igram boljše.

Kaj ti pomeni šah?

Šah predstavlja velik del mojega življenja in sploh si ne predstavljam več, da ga ne bi igrala. Zaradi šaha sem imela možnost, še posebej zadnja leta, veliko potovati. Tako sem lahko obiskala kar nekaj držav in spoznala njihovo kulturo ter nove ljudi. Predvsem pa me je šah naučil, da je potrebno vztrajati, se boriti in nikoli ne obupati.

Vsak dan si vzamem čas za šah – da odigram kakšno partijo, rešujem probleme ali naredim trening. Najbolj pa sem navajena, da ob vikendih igram turnir ali ligo.

Si na kakšno svojo partijo (zmago) še posebej ponosna?

Od zadnjih partij mi je najbolj ostala v spominu partija z Doluhanovo Evgeniyo na Cvetu Mediterana. Nasprotnico sem nadigrala že v otvoritvi, obenem pa mi je ta partija dala tudi motivacijo za boljšo igro v nadaljevanju turnirja, na katerem sem nato osvojila svojo prvo normo za wIM.

Kakšni so tvoji šahovski cilji za prihodnost?

Moj največji cilj je, da bi še kdaj igrala za reprezentanco.

Kaj bi sporočila mlajši generaciji šahistk?

Da je potrebno vztrajati in da ne smeš obupati. Včasih bodo boljši turnirji, včasih slabši, ampak če vztrajaš in treniraš, potem bodo prišli rezultati. Velikokrat vse rabi samo svoj čas in če vztrajaš, bodo na koncu zagotovo prišli dobri rezultati.

Barbara, sedaj pa z željo, da te osebno še malo bolj spoznamo, sledi še nekaj nešahovskih vprašanj.

Tvoja najljubša knjiga je?

Kradljivka knjig.

Tvoj najljubši film ali TV oddaja?

Senca in kost.

Tvoja najljubša žival?

Panda.

Katera država na svetu, ki si jo obiskala, te je najbolj navdušila?

Najbolj me je navdušila Anglija, še posebej glavno mesto London. Zdi se mi, da sta v njem dobro združena star in moderen pridih mesta, predvsem pa mi je bilo všeč to, da vsak lahko najde nekaj zase.

Katero državo si še posebej želiš obiskati?

Že od nekdaj si želim obiskati Grčijo.

Kateri so tvoji hobiji?

V prostem času grem najraje na sprehod s psičko, poslušam glasbo, fotografiram, preberem kakšno knjigo ter pogledam dober film ali TV serijo.

Najljubša hrana?

Sir in vsa hrana s sirom.

Kako bi se opisala v 5 stavkih?

Po naravi sem radovedna in raziskovalna, zaradi česar rada potujem in raziskujem nove kraje ter njihovo kulturo. Svoje spomine najraje shranim na fotoaparat telefona. V življenju si vedno znova poskušam postavljati izzive.  Največ mi v življenju pomenijo družina in bližnji prijatelji.

Barbari se zahvaljujemo za odgovore in ji želimo še veliko šahovskih uspehov!