Intervju za ECU magazin (marec 2024) – ŽENSKI ŠAH

Prosimo, predstavite se…
Darja Kapš, Slovenija. Sem šahovska velemojstrica, trenerka FIDE, ambasadorka šaha pri Šahovski zvezi Slovenije, sodnica, Fair Play kandidatka in organizatorka šahovskih turnirjev. Med leti 2019 in 2023 sem aktivno delovala kot predsednica Komisije za promocijo šaha, članica Upravnega odbora ŠZS in podpredsednica Šahovske zveze Slovenije, sedaj pa vso svojo energijo in znanje usmerjam v profesionalizacijo šahovskega kluba Tajfun-ŠK Ljubljana.

Kolikšen je odstotek šahistk v Sloveniji in koliko profesionalnih šahistk imate?
Ne poznam konkretnega odstotka žensk v šahu, ocenjujem pa da se giblje okoli 10%. V Sloveniji imamo 4 šahovske velemojstrice (wGM), vendar je tekmovalno aktivna zgolj Laura Unuk. Lahko bi rekli, da je IM Laura Unuk polprofesionalka, saj zaključuje študij biokemije in svojega časa ne posveča šahu v celoti. Ana Srebrnič je zaposlena v šolstvu in je obenem svetovno priznana šahovska sodnica, Jana Krivec pa gradi uspešno akademsko kariero na področju psihologije.

Kateri so osrednji projekti in cilji vaše krovne organizacije na področju žensk v šahu?
V Sloveniji si prizadevamo ustvarjati enake pogoje za ženske v šahu. To v prvi vrsti pomeni izenačitev finančnih nagrad na uradnih državnih prvenstvih in zagotavljanje rednih treningov nadarjenim in ambicioznim dekletom z uveljavljenimi trenerji. Pohvalno je, da Šahovska zveza Slovenije že vseskozi šahistkam v primerjavi z moškimi kolegi omogoča uravnoteženo udeležbo na uradnih prvenstvih ECU in FIDE. Trenutno pri nas poteka še razprava o ukinitvi ločenih kategorij med dekleti in fanti. Na drugi strani pa se žal še vedno ukvarjamo z izzivi zmanjšanja števila ekip na najpomembnejšem ženskem ligaškem tekmovanju (upad iz 10 ekip na 5!!!).

Katere dogodke in pobude načrtujete v letošnjem letu?
Eden izmed dogodkov je že uspešno za nami – obisk najboljše šahistke vseh časov – Judi Polgar v Ljubljani. Judit je izjemno dragocena za tista dekleta, ki si drznejo sanjati najvišje šahovske sanje – postati najboljši šahist na svetu. S svojim vzgledom jih opogumlja in opominja, da se lahko povsem enakovredno kosajo proti moškim kolegom. Tega ni dokazala le kot vrhunska šahistka, temveč predvsem kot ženska z jasnimi cilji, neusahljivo kreativno energijo in vztrajnostjo, s katerimi ostale šahistke aktivno nagovarja, da so še tako drzne sanje dovoljene, mogoče in uresničljive. V obdobju, ko je bil v ospredju izrazito “moški” šah je s svojimi uspehi kot supernova utrla pot novim generacijam šahistk, ki dandanes lahko bolj samozavestno stopajo po njenih stopinjah.
Naslednji pomembni korak je bil storjen s prijavo na evropski projekt Erasmus+, v katerem naslavljamo izzive in rešitve za večjo enakost žensk v šahu. Četudi projekt morda ne bo izbran oziroma podprt, smo pričeli odpirati pomembno tematiko za boljšo prihodnost žensk na šahovskem področju.
Kot sem že omenila, bodo imele slovenske šahistke letos izenačne denarne nagrade z moškimi kolegi na državnem prvenstvu, ki bo potekal v sklopu mednarodnega šahovskega festivala »Ljubljana Chess Festival 2024«. Tedaj bo predvidoma izveden tudi seminar na temo starševske podpore mladim šahistkam.

Kaj bi predlagali za večje zanimanje žensk za šah?
Nasvetov imam sicer za cel tovornjak, dotaknila se bom le po mojem mnenju najpomembnejših. Nekateri vidiki se nanašajo izključno na osebo, nekateri so sistemske narave, vse pa je na koncu stvar neke splošne družbene klime. Najprej bi poudarila, da ko govorim o šahu, nimam v mislih le igralk, temveč tudi sodnice, trenerke, organizatorke, funkcionarke, promotorke… Šah nudi ženskam različna področja udejstvovanja in povsod nas je premalo! 😊
Največ lahko storimo kar šahistke same s tem, da se ne podcenjujemo, temveč verjamemo vase. Morda trenutno še ne dosegamo enakih rezultatov kot moški kolegi, a ta trenutek se bo zagotovo zgodil. Iz tega razloga je v svojo družbo večkrat potrebno povabiti najuspešnejše in jim pozorno prisluhniti. Med njimi je na prvem mestu zagotovo prav Judit Polgar, ki je zagotovo najboljša inspiracija za mlade šahistke in ženske v šahu!
Nujno se mi zdi tudi, da smo šahistke med seboj povezane, da se pogovarjamo, si izmenjamo mnenja in izkušnje… To dviguje samozavest in krepi mrežo. Smiselno bi bilo ustanoviti neformalno združenje šahistk, ki bi vključeval aktivne predstavnice posameznih držav. Te bi delovale kot koordinatorke in bi bile vez s šahistkami posameznih držav. Namen združenja bi bilo ozaveščanje šahistk o možnostih in izzivih ter podpora na njihovi šahovski poti.
Kadar govorimo o tekmovalnem šahu bi bilo potrebno ustrezno izobraziti starše, mentorje in trenerje mladih šahistk (bodočih vrhunskih igralk), ki so ključni pri njihovem nadaljnjem razvoju. Našteti so v osnovi tisti, ki že na samem začetku sprejemajo pomembne odločitve (igranje v absolutni ali ženski konkurenci; izbira trenerja; količina treningov…), jim nudijo moralno podporo in vplivajo na zastavljanje ciljev.
Gledano v praktičnem smislu pa bi bila ustrezna dolgoročna rešitev sistemska ukinitev igranja v ločenih kategorijah in sočasno zagotavljanje spodbud za šahistke (nagrade za najboljše šahistke, oprostitev prijavnine, izobraževanja šahistk). Prehod na takšen absolutni sistem bi sprva lahko imel povsem nasprotni učinek (še manjši odstotek šahistk v šahu), zato bi bila najprej potrebna takojšnja izenačitev denarnih nagrad na uradnih šahovskih tekmovanjih. Veliko šahistk se namreč ne odloči za šah prav iz razloga, ker se jim preprosto ne izide finančna računica.
Naj končam s tem, da v svojih 30-ih letih na šahovski sceni zaznavam velik napredek žensk v šahu. Imamo bistveno boljše pogoje, smo bolj cenjene in spoštovane med moškimi kolegi. Najboljše pa je, ko vidim, da šahistke po zaključku igralne kariere ostajajo vpete šah na različne načine: kot nadvse sposobne sodnice na turnirjih, iskane trenerke, aktivne članice posameznih komisij šahovskih organizacij, funkcionarke na visokih položajih v nacionalnih ali mednarodnih federacijah, priljubljene vplivnice….in še in še. Te predstavljajo korenine, ki bodo v prihodnje zrasle v cvetoče drevo in obrodile sadove.

Foto: Timo Salminen, LCF 2024