Svetovni šahovski pokal v Azerbajdžanu

Maratonsko prvenstvo v Bakuju se je spektakularno zaključilo. Videli smo razburljive izločilne dvoboje, kjer so se poslavljala tudi nekatera največja imena svetovnega šaha. Večino njih, predvsem v moški konkurenci, je odnesla mladost. Tako se je v četrtini finala skupaj s favoritoma Magnusom Carlsenom in Fabianom Caruano znašla cela četica mladih in izjemno nadarjenih Indijcev (Gukeš, Erigaisi, Praggnanandhaa in Vidit) ter velemojstra Abasov in Dominguez Peres, ki sta s svojima nastopoma postala prijetno presenečenje prvenstva.

Ljubitelji šaha so se zagotovo najbolj razveselili dejstva, da se je po zmagi nad domačim, azerbajdžanskim velemojstrom Abasovim, v finale uvrstil številka ena svetovnega šaha in prvi favorit prvenstva Magnus Carlsen. Čeprav se je zaradi svoje prevlade v šahu, v začetku leta celo odpovedal naslovu svetovnega prvaka, je v popolnosti njegove dosedanje šahovske kariere ostalo še nekaj neosvojenega, nedokončanega. Magnus v svojih berah uradnih prvenstev FIDE namreč ni imel osvojene le še zmage na svetovnem šahovskem pokalu. Njegov nasprotnik v finalu svetovnega pokala je po zmagi nad Caruano postal indijski čudežni deček Praggnanandhaa.

V finalu smo bili tako priče zanimivemu spopadu starejše in mlajše generacije čudežnih dečkov šaha (Carlsen – Praggnanandhaa). Redni del so zaznamovali uravnoteženi remiji, sledili so podaljški. A prav slednji so se na koncu še enkrat znova izkazali za Magnusovo največje orožje. Njegove izkušnje in samozavest so tudi tokrat hitro in povsem hladnokrvno premagale indijskega mladeniča, ki se kljub svoji nesporni nadarjenosti in iznajdljivosti ni izvil iz primeža najboljšega šahista sveta.

Magnus je z zmago na svetovnem pokalu osvojil praktično vse, kar se v šahu da osvojiti. In čeprav je sedaj zagotovo navdušen nad osvojenim, se bo že kaj kmalu soočil s pomanjkanjem motivacije. Velika tolažba zanj in vse ljubitelje šaha ostaja njegova napoved, da ima velike ambicije v sicer nekonvencionalnem, a zelo atraktivnem Fišerjevem šahu (Random 960).

Na svetovnem pokalu pa ni bil zanemarljiv niti dvoboj za tretje mesto ali še pomembneje za zadnjo vstopnico na turnir kandidatov prihodnje leto, ki bo določil udeleženca naslednjega dvoboja za naslov svetovnega prvaka čez dve leti. Čeprav rahlo v senci dvoboja za prvo mesto, sta se za tretjo stopničko pomerila velemojstra Fabiano Caruana in Nijat Abasov. Za slednjega lahko rečemo, da je v domačem Bakuju igral turnir svojega življenja. Čeprav ni veljal za favorita, je svoje tekmece, med njimi so bila res zveneča šahovska imena (Fressinet, Svidler, Giri in Vidit) premagoval suvereno in nadvse trdoživo. In vendarle so Abasovu po šahovski odisejadi in udarni zmagi v prvem kolu dvoboja proti Caruani, na koncu povsem pošle vse moči. V nadaljevanju so sledili kar trije zaporedni porazi in priznati je moral premoč ameriškega zvezdnika. Kakorkoli že, po super velemojstrih Radjabovu in Mamedyarov se Azerbajdžan vsekakor lahko veseli nove šahovske zvezde, ki bo v bodoče mešala štrene na svetovnem parketu

V ženski konkurenci smo spremljali finale, v katerem sta hud boj bili ruska velemojstrica Aleksandra Gorjačkina in nova bulgarska zvezda Nurgjul Salimova. In če je Gorjačkina veljala za eno glavnih favoritinj, je Salimova zagotovo največje presenečenje ženskega dela prvenstva. 20-letno dekle je bila popolna dvobojevalka za resno in brezkompromisno Rusinjo, ki je prišla v Baku po naslov. Sicer prijazna in simpatična Salimova se za šahovnico povsem prelevi v krvoločno, neustrašno in brezizrazno tekmico, ki nasprotnicam požene strah v kosti. Njen izjemen šahovski talent, točnost v izračunih potez in oceni pozicije, so vsekakor tisti potrebni material, ki jo lahko pripeljejo do velikih dosežkov. In čeprav Salimovi tokrat v finalu proti Gorjačkini ni uspelo, je odšla domov s tistim najpomembnejšim – vstopnico za turnir kandidatov. Zadnjo vstopnico si je priborila ukrajinska velemojstrica Ana Muzičuk, ki je v boju za tretje mesto hitro in učinkovito odpravila kitajsko nasprotnico Tan Zhongyi.

Foto: FIDE