Končana je letošnja ženska državna liga, na kateri se je po odpovedi treh klubov zbralo zgolj pet ženskih ekip. Po pričakovanjih sta bila glavna favorita za najvišjo ligaško lovoriko najmočnejša slovenska kluba Tajfun-ŠK Ljubljana in ŽŠK Maribor Poligram. Gre za dolgoletna rivala, ki po svoji vsestranskih šahovskih aktivnostih trenutno veljata za nosilna kluba v Sloveniji.

Ljubljanski šahovski klub uspešno zgodbo gradi okoli mlajše generacije šahistk, ki tudi sicer predstavljajo ogrodje slovenske ženske reprezentance. To so Laura Unuk, Zala Urh in Teja Vidic, ki so okrepitve dobile še z lanskoletno državno prvakinjo Petro Kejžar, nekdanjo svetovno prvakinjo Marijo Muzičuk in aktualno evropsko prvakinjo v hitrih disciplinah Aleksandro Maltsevkajo. Okrepile so se tudi Mariborčanke, ki so v svoje vrste privabile nadarjeno mednarodno mojstrico ukrajinskih korenin Nadijo Shpanko, velik šahovski napredek pa je pokazala tudi letošnja državna prvakinja Barbara Skuhala. In tako smo bili prav zadnjem kolu državne lige priče dramatičnemu obračunu, ki se je končal z neodločenim izidom. A ker so bile Tajfunke boljše v preostalih dvobojih, so povsem zasluženo potrdile šahovski primat v slovenskem ženskem šahu. Dodajmo še, da ni nobena skrivnost, da imajo ob podpori zvestega sponzorja velike ambicije tudi v svetovnem merilu in že kujejo načrte za nastop na evropskem klubskem pokalu, ki se bo v začetku letošnjega oktobra odvil v Albaniji.

Zlato odličje na državni ženski ligi so si tako priigrale šahistke TAJFUN – ŠK Ljubljana v postavi Aleksandra Maltsevskaja, Laura Unuk, Zala Urh in Petra Kejžar.  Srebro je osvojil ŽŠK Maribor Poligram v sestavi Nadiia Shpanko, Barbara Skuhala, Karmen Mar in Narcisa Mihevc-Mohr, bronasto odličje pa je odšlo rosno mladi ekipi ŠK Triglav Krško v postavi Taja Guid, Suzana Urbanč in Pika Radej.

Sočasno z državno ligo je potekala še 1. ženska liga, na kateri je nastopilo kar 23 ekip. Presenetljivo je slavila ekipa ŠK Komenda Popotnik (Caterina Leonardi in Alenka Trpin) pred favoriziranim ŠK Ig (Lara Janželj in Erika-Marija Janželj) in kranjskim Društvom Tomo Zupan (Monika Špalir in Tija Oblak).

V zadnjem obdobju na račun ženskega šaha pri nas lahko slišimo veliko neutemeljenih kritik. Nepoznavalci razmer in nezadovoljni nergači svoje ocene podajajo na podlagi rejtinških točk, ki nihajo, pri tem pa pozabljajo, kako velik napredek se je zgodil v zadnjih desetih letih. Zlata generacija šahistk (z že omenjenimi Lauro Unuk, Zalo Urh, Tejo Vidic, Laro Janželj, Ivano Hreščak, Moniko Rozman in ostalimi) s svojimi uspehi ne kraljuje zgolj za šahovnicami, temveč uspešno pluje tudi v zasebnih vodah. Praktično vse sočasno uspešno zaključujejo svoje študije, se zaposlujejo in kar nikakor ni zanemarljivo, promovirajo kraljevsko igro ter posledično navdihujejo nove generacije šahistk. Spodbudno okolje, ki ga je v teh letih ustvarila Šahovska zveza Slovenije in začinila Laura Unuk z osvojitvijo dveh naslovov svetovne mladinske šahovske prvakinje, je več kot obrodilo bogate sadove. Prostor za izboljšave seveda vedno obstaja in šahistke svoje borbe na tem področju bijejo vsak dan. A potrebna je podpora na vsakem koraku. Zato je več kot razveseljivo, da poleg staršev, matičnih klubov in krovne organizacije, tudi nekatera uspešna podjetja šahistke prepoznavajo kot izjemen potencial, v katerega je vredno vložiti čas, energijo in denar.