Velikokrat v svetu šaha srečujemo povezavo med šahom in avtizmom v smislu, da posamezniki z avtizmom lahko dosegajo odlične šahovske rezultate. V zadnjem desetletju se celo špekulira, da so (bili) med njimi morda celo nekateri vrhunski velemojstri in celo svetovni šahovski prvaki. Še posebej rado se omenja pokojnega ameriškega super velemojstra, legendarnega Roberta Fischerja. O njem se strinjajo vsi, da je bil poseben tako v šahu, kot tudi v obnašanju. Nekatere študije sekundarnih virov zelo zavzeto zagovarjajo hipotezo, da je imel Fischer zagotovo motnjo avtističnega spektra (MAS), natančneje Aspergerjev sindrom oziroma v poznejšem obdobju svojega življenja celo paranoidno osebnostno motnjo. Fischer naj bi imel vse pokazatelje, ki so značilni za osebe z MAS – to so težave v socialni interakciji, (ne)verbalni komunikaciji in težave z učenjem, nadalje ponavljajoče se vedenje in ukvarjanje z neobičajnimi ali zelo omejenimi aktivnostmi in interesi. Na drugi strani pa je Fischer zagotovo potrjeval tudi tezo dr. Hansa Aspergerja iz leta 1944, da »bolj sposobni posamezniki z avtizmom lahko svoje sposobnosti razvijejo v takšni meri in opravljajo službe na zelo eminentnih položajih ter tako uspešno, da je mogoče sklepati, da so le ti ljudje sposobni takšnih izrednih dosežkov«. Razen dejstva, da je bil Fischer izjemen šahist ter obenem izrazito ekscentrična oseba, bo njegova zdravstvena diagnoza ostala skrivnost. V njegovih aktivnih letih življenja avtizem namreč še ni bila dovolj (pre)poznana osebnostna motnja oziroma se družba z njo ni znala ustrezno rokovati. Dandanes je situacija popolnoma drugačna, saj je avtizem pogosto diagnosticiran že v otroštvu, obenem pa so dobro razvite tudi metode, s katerimi avtistični posamezniki svoje sposobnosti lahko razvijajo do maksimuma. Govorimo o t.i. lastnih močnih področjih posameznikov z motnjami avtističnega spektra, kot so na primer: izredno natančen, podroben in dolgoročen spomin za podatke ter posledično sposobnost njihove uporabe v koristne namene, povečana možnost dolgega osredotočanja na neko posebno nalogo in neobičajno dobra prostorska zaznava. Navedeno osebam z MAS omogoča, da se še posebej odlikujejo na področjih kot so glasba, matematika, fizika, znanost, arhitektura…in nenazadnje tudi šah.

Tovrstne trende lovi tudi mednarodna organizacija FIDE, ki s posameznimi on-line seminarji najavlja svojo aktivno vlogo pri spoprijemanju z izzivi, ki jih predstavljajo motnje avtističnega spektra. Čeravno trenutno lahko govorimo zgolj o pilotnih projektih po posameznih državah, pa so začetni rezultati raziskav spodbudni, kar kaže na to, da bi šah lahko predstavljal učinkovito orodje za krepitev moči, socialno integracijo in psihosocialno blaginjo oseb z MAS. Strokovnjaki s področja avtizma si namreč vseskozi prizadevajo odkrivati nove metode in orodja za razvoj sposobnosti oseb z MAS in šah zaradi svojega koristnega vpliva na razvoj osebnosti človeka predstavlja vroče železo, ki ga je potrebno kovati. Šah pripomore k izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja, krepi samozavest in motivacijo, omogoča posameznikom z avtizmom, da sodelujejo v dejavnostih brez socialnih interakcij, ki bi lahko povzročale stres, daje priložnosti samostojnega odločanja, povečuje stopnjo neodvisnosti, zagotavlja zadovoljstvo in aktivno vključevanje v del skupnosti. V nadaljevanju bo torej ključno, da zdravstvena in šahovska stroka poglobljeno strneta svoje vrste in svoje znanje usmerita v še bolj učinkovito opolnomočenje oseb z MAS.